Sedem dni v življenju TCP

“Tvoj blog je blog vplivnice! Nisem imela pojma, da te to zanima!”

No, ne bi rekla, da sem vplivnica, niti da je moje življenje sanjsko življenje vplivnice, ki se pred ogledalom dvakrat počeše z novo krtačo in voila, na njen račun se zlivajo magične vsote denarja. 

Moje življenje veliko bolj spominja na življenje neuveljavljene skupine, ki upa, da bo po osmih urah službe morda dobil kakšen špil v nekem zakotnem lokalu. To je skupina, ki zelo dobro ve, da je za uspeh treba pustiti dušo na odru, pa čeprav ga poslušajo samo trije ljudje (redni gosti za šankom ne štejejo). 

Mnogi si predstavljate, da je moje življenje življenje vplivnice, ki si po treh letih objav lahko privošči novo hišo nekje na obrobju Ljubljane. Žal ne organiziram online čajank na Instagramu, ne pokažem svojega obraza, ampak je šlo po avtocesti med mojimi nogami že več kot sto igrač. Ključ do rajskih Maldivov ali pač ne?

Pač ne. Tri leta pisanja mi niso prinesla rajskih Maldivov, le provizijo v vrednosti osemindvajsetih dolarjev. No, izplačilo je še vedno na čakanju, a vseeno sem se zneska razveselila tako iskreno kot tiste peščene plaže in sinje modrega morja. Ker pa me veliko ljudi še vedno sprašuje, kakšni so moji dnevi, bom odgovorila vsem na en mah. Začnimo na začetku, pri ponedeljku.

Ponedeljek – najdaljši dan življenja: 

Budilka zvoni ob 5.50. Krmežljava se samo po enem dremežu spravim iz postelje in se žalostno zazrem v omaro igrač, za katere tudi danes zjutraj ne bom imela časa. Orgazem bo moral počakati do popoldneva, nujno potrebujem kavo, da pridem k sebi. Ker na steklokeramični plošči nič ne zavre v manj kot petih minutah, si medtem umijem še zobe, se oblečem in za silo s pudrom popravim svoj obraz. Do maskare ne pridem, voda vre. Po vseh opravljenih jutranjih ritualih mi na poti do avta zmrzuje rit. V tistem trenutku moja glava najraje pobegne nazaj v posteljo. Ko si predstavljam dve topli telesi, ki se navsezgodaj stikata, mi postane toplo. Nekaj minut čez sedmo že sedim v pisarni in takrat moram hočeš nočeš ugasniti svojo nagajivo in orgazma željno stran. 

Med tem ko skušam ustreči vsaki kupčevi želji, ker imajo ti menda vedno prav, najdem trenutek, da grem lahko na stranišče Če bo sreča, me mogoče ne bo nihče zmotil. Takrat pregledam svoje TCP maile, Instagram, Facebook in Reddit, ter se naslajam nad dobrim seksom nekaterih parov (ja, malo sem pokvarjena, a je to v službi, poleg kave, moj edini ventil). 

Okoli štirih se izmučena vračam domov. Dom si še vedno delim s starši, zato tudi takrat, ko bi si miru srčno želela, tega ni na vidiku. Ker sem si zadala novoletno obljubo, da bom naredila deset tisoč korakov na dan, po kosilu hitim še ven. Dobro, da lahko poslušam podkaste in s svojimi radarji lovim zanimivosti o spolnosti. Ker mi to ni dovolj, preostanek večera preživim za računalnikom, popravljam članek, ali pa lenarim in berem v postelji. Vse, da je konec ponedeljka. Orgazem bo na vrsti v torek.

Torek – dan za jogo:

Do pike ponovi prvi in drugi odstavek ponedeljka. Na ta dan sprehod odpade, zato imam pred jogo še čas za novo igračo, ki bo nekaj tednov kasneje objavljena na spletni strani. Po jogi samo še utrujena zaspim. 

Sreda – dan pred D dnevom:

Iz službe hitim in lovim zadnjo sončno svetlobo, da bom lahko slikala igračo za četrtkovo oceno ali članek. Pregledam besedilo, ki sem ga spisala v zadnjih izdihljajih vikenda in še zadnjič stestiram igračo, bolj zase kot za članek. Potem pa spet sprehod, postelja, nova igrača in spanje. 

Četrtek – D dan:

Po štirih dneh prerekanja s kupci sem že močno utrujena. Edino, kar me drži pokonci, je objava članka. Vsakič se trudim, da se iz službe spravim ob treh, a mi le redkokdaj uspe. Po kosilu se znova usedem za računalnik, pripravim članek, pregledam slovensko in angleško verzijo, maile, objave za Facebook, Instagram in Twitter. Med šesto in sedmo je čas, da kliknem na gumb “objavi”. Po tem pregledam še stran, ali vse deluje kot mora, odgovorim na maile in komentarje. Ta del mora včasih počakati tudi do konca tedna. 

Petek – dan razočaranja ali veselja: 

Na ta dan, takoj, ko vstanem, pregledam, kako je bila objava prejšnjega dne sprejeta med ljudmi. Če je bila dobro, si z veseljem pojem v avtu, vse do službe. Če je bil doseg bolj slab, do službe v tišini razmišljam, kaj moram narediti bolje, kako naj članek oglašujem, kaj sem narobe napisala. To razmišljanje se kdaj razpotegne tudi v delovni čas. Kdo pa me potrebuje, saj je petek. Popoldne so moji možgani na psu in vse kar si po navadi želim je postelja in orgazem ali dva. No, običajno moram še v trgovino, zato je ta orgazem prestavljen na kasnejšo uro. 

Sobota in nedelja – orgazmi, igrače in kava:

Tak je načrt, ki večinoma uspe, če nisem preveč sesuta od tedna za sabo. Napisati moram še članek za tekoči teden, morda tudi kakšnega za naslednjega, a to je že pobožna želja. Časa za orgazme in kave pa imam na pretek. Vmes še kuham in pospravljam, ker se moja glava ne zna sprostiti, če se stanovanje ne sije. 

To je obris tedna bednice, ki za hobi doživlja orgazme. Čeprav Maldivi ostajajo izven mojega dosega, pa svoj prosti čas preživljam točno tako, kot sem si ga vedno želela. Obdana z dobro družbo silikonskih prijateljev.