Poplava ljubosumja

Opazujete kdaj pare na ulici? Nekateri se držijo za roke, drugi hodijo vsak zase, si izmenjajo kakšno besedo ali dve, ali pa imajo živ pogovor o čisto vsakdanjih stvareh. Obstajajo pa tudi pari, ki hodijo namrgodeni, ki se jim že na kilometer vidi, da se je nekaj zgodilo, ali pa vihar še prihaja. Nemalokrat se derejo drug na drugega iz čistega ljubosumja. V svoji soseski sem se tega naposlušala že kot otrok. Po navadi se je končalo s pretepom petelinov in žolčnim zmerjanjem partnerke po telefonu. Tudi ženske so znale pod blokom partnerju izliti vse, po navadi pod vplivom alkohola in veliko zamero, ker se je na zabavi preveč zagledal v njeno prijateljico. 

Ko še enkrat berem uvod, zveni res neumno in smešno, hkrati pa je boleče, ker ni res, da se me ljubosumje ni nikoli dotaknilo, na tak ali drugačen način. Če ne drugega smo ga tisti, ki smo pri babici po šoli skupaj z njo spremljali limonade, tega videli ogromno. Glavna junakinja, samozavestna in z neusahljivo vero v ljubezen, ga nikoli ni zares pokazala, samo ure in ure je jokala v sobi, medtem ko ga je njena zlobna nasprotnica imela kar na dnevnem redu. In na koncu zanj bila tudi kaznovana. 

Ta zmes jeze, strahu, ponižanja, suma je že takrat veljala za čisti strup in nobena od deklet si tega ni želela, a le redkokatera ga do danes niso izkusila na svoji koži. Znana sem po tem, da je nenaden padec samozavesti in zaupanja moj, bolj kot ne, stalen spremljevalec. Ob dnevih, ko se počutim slabo in ko se težko kontroliram na plano privre tudi ljubosumje. Z leti ga je vedno manj, a v dvajsetih se mi je zdelo, da se mi bo zmešalo. 

Takrat sem bila dekle z nemalo grdimi izkušnjami iz preteklih zvez. Na vsak način sem se oklepala tistega, kar imam. To ne pomeni, da sem kot smrkelj visela za fantovim vratom, bi pa lagala, če bi rekla, da nisem pomislila, kaj počne, ko je sam, ali s prijatelji. Zanimivo, nikoli nisem čutila ljubosumja do vseh ostalih dekletih, bile pa so nekatere, ki so me posebej sprožale, čeprav morda niso naredile ničesar takega, da bi meni kasneje lahko odneslo pokrov. Če pomislim za nazaj, sem bila kot ekonom lonec. 

O ljubosumju pišem zato, ker sem se v preteklem tednu zalotila, da po letih premora, spet prihaja na plano. Ni šlo za klasično obliko ljubosumja in norije okoli dekleta, temveč je bila zmes spora, odmika in soljenja pameti. Bili sva kolegici, dokler ni celotne družbe popolnoma odrezala, pred tem pa mene spacala še v zmesi občutka krivde in moraliziranju. Dve leti sem imela mir, ji poslala sporočilo za rojstni dan in prejela suhoparni hvala. Zdela sem se sprijaznjena s tem, vse do prejšnjega tedna, ko se je oglasila fantu, zaradi katerega sem v preteklosti poslušala njene očitke. V trenutku, ko mi je to nedolžno sporočil, se je v mojem telesu usul plaz. Svoje razbijajoče srce sem čutila v vratu in ga slišala v ušesih. Usta so postala suha, bila sem na poti v panični napad. 

Moja glava je zavrnila trezno razmišljanje, moj dih je bil daleč od umirjenega. Pred očmi sem imela svojo preteklost, a da ne bi izpadlo čudno in patetično, sem ves bes zgrnila na nedolžnega človeka na drugi strani ekrana. Sovražila sem se zato, a se nikakor nisem mogla ustaviti. Iz mene je bruhalo tako dolgo, da mi je bila na koncu postavljena diagnoza “ljubosumje”, čeprav ni šlo za tisto najbolj klasično obliko. Ko o tem razmišljam danes, me je sram, ker vem, da bi lahko speljala popolnoma drugače, tako da ne bi žrla vseh drugih okoli sebe. 

A nekaj glede te teme še grozno in neprijetno odmeva v moji notranjosti in prihaja nazaj v valovih. Kaj pa, če je ta punca vseeno dobra do drugih in bi se ljudje radi družili z njo pa sem v resnici jaz tista, ki je odveč? Potem pa val mine, samozavest se vrne in glava se utiri. 

A to je samo ena izmed zgodb. Premnogokrat sem bila jaz kriva za ljubosumje nekoga drugega. Če sem se kaj učila, a ne vedno naučila, iz tega je, da ženske znamo biti pasje druga do druge. Nekatere tako divje branijo svoje ozemlje, da raje prekineš prijateljstvo z nekom, ker veš, da se bo prej kot slej to obrnilo proti tebi. Moški to, vsaj po mojih izkušnjah opravijo neposredno in hitro. Tudi stepejo se, a se potem ne pustijo več motiti, medtem ko se ženske raje igramo in vrtimo okoli prsta. Kot v čisto pravih španskih telenovelah. In slej kot prej bomo postavljene na realna tla kot tista zlobna ženska iz Esmeralde.