Tegobe med rjuhami

Nekatere so manjše, nekatere večje, včasih vzniknejo v nas samih, včasih v našem partnerju. Posledica vseh spodaj naštetih tegob pa je pomanjkanje seksa. Verjetno je, da smo se vsi soočili z vsaj kakšno od njih in zamrznili igranje in ga prestavili na neki kasnejši čas.

Aseksualnost

Aseksualnost ne spada pod tegobe, ki sem jih omenjala zgoraj. To je stanje, ki pa lahko povzroči nezadovoljstvo partnerja in posledično aseksualne osebe same. Aseksualnost obstaja. Od XX. Stoletja naprej aseksualnost štejemo med psihološke motnje in jo imenujemo tudi hipoaktivna motnja spolne želje. Od takrat aseksualnost prepoznavamo kot:

“odsotnost želje po spolnosti ali spolnem stiku z drugo osebo”

Skupno vsem aseksualnim osebam je, da ne čutijo spolne privlačnosti. Vendar to ne pomeni, da ne morejo čutiti drugih. Poleg tega, da nas ljudje privlačijo spolno, si z njimi želimo deliti tudi romantično razmerje, si želimo, da se nas izbrana oseba dotakne, si želimo z njim biti prijatelj ali čutiti zgolj čustveno povezanost. V idealnem svetu bi si v razmerju morali želeti vsega, partner nas bi moral tudi spolno privlačiti. Aseksualna oseba lahko občuti vse od zgoraj naštetega, vendar ga partner spolno ne privlači.

Ena od teorij zagovarja, da imajo aseksualni ljudje še vedno libido in si še vedno želijo seksa, predvsem zaradi spodnjih razlogov:

• potešitev libida,
• spočeti otroka,
• osrečiti partnerja,
• občutiti fizični užitek ob seksu,
• pridobiti pozornost partnerja.

Spet drugi trdijo, da aseksualni ljudje, ne čutijo potrebe in želje po seksu niti privlačnosti. Če se človek sreča s problemom motene želje po seksu in zdravnik ne ugotovi, da za tem stoji kakšna fizična ali psihična težava, človeka definiramo kot aseksualnega. Kljub temu pa mnogo vprašanj o aseksualnosti ostaja odprtih, med drugim tudi, če je aseksualnost lahko začasna, kot na primer pri starejših ljudeh ali pri invalidih. 

Še enkrat je treba poudariti, da se aseksualnost pri posameznikih kaže različno, nekateri občutijo spolno privlačnost, nekateri celo življenje nimajo želje po seksu. Aseksualnosti se ne da zdraviti in danes velja za eno izmed spolnih usmerjenosti. Aseksualnost ne povzroča tegob, hkrati pa lahko povzroča težave v zvezi s človekom, ki ga partner spolno privlači.

Na spodnji povezavi si lahko pogledate tudi kratek film, posnet po resnični zgodbi:

Spolna disfunkcija

Vsakemu se kdaj ne da. Raje pogledamo film ali se osredotočimo na delo in potem sladko zaspimo, brez seksa, brez trohice želje po njem. Kadar to traja daljše obdobje in začne vplivati na razmerje, je čas, da se posvetujemo z zdravnikom, če le ne gre za spolno disfunkcijo. Pod spolne disfunkcije štejemo več stanj, ki jim je skupno pomanjkanje ali izguba želje po seksu. Mednje štejemo tako fizična stanja, kot so vaginizem, neuspešnost genitalnega odziva, prezgodnja ejakulacija, disparevnija kot tudi psihična stanja, kot je pomanjkanje spolne želje zaradi travmatske seksualne izkušnje, nimfomanija ter primarna izguba spolne želje.

Vse naštete lahko razdelimo v štiri kategorije:

• motnja pomanjkanja želje (ljudje izgubijo interes do seksa),
• motnja vzburjenja (po domače povedano: glava bi, telo ne),
• motnja doseganja orgazma (spet glava bi, vendar telo ne pusti do orgazma, kar povzroča frustracije pri posamezniku),
• fizične motnje.

Nasprotno od aseksualnosti, za spolnimi disfunkcijami vedno stojijo razlogi. Disfunkcija ne pade z neba, niti se z njo ne rodimo. Možni razlogi za izgubo libida so:

• nizke vrednosti estrogena,
• nizke vrednosti testosterona,
• hormonske spremembe,
• dojenje,
• menopavza,
• visok krvni pritisk,
• diabetes,
• stres,
• utrujenost,
• težave v zvezi,
• nekatera zdravila.

Če trpimo za spolnimi disfunkcijami, ogrožamo zvezo. Če se o tem ne znamo pogovarjati še toliko bolj. Ker se stanje ne izboljša, začnemo molčati in trpeti v tišini ali iščemo druge izhode. Zabavo v nakupovanju, posvečanju otrokom, službi ali iskanju drugega partnerja za seks. Zato je morda bolje, če o težavah spregovorimo in obiščemo zdravnika.

Strah pred intimo

Biti intimen z nekom pomeni biti si blizu z nekom. Lahko si z določenim posameznikom delimo skupne dejavnosti, izkušnje ali interese, lahko uživamo v skupnih debatah, ki osrečujejo tako enega kot drugega, lahko delimo čustva in povezanost ali smo intimni v postelji. Take ljudi pogosto dojemamo kot volkove samotarje, vendar so simpatični in všečni, dokler odnos ne postane preglobok in so postavljeni pred zid. Večkrat jih nato dojemamo kot jezne in hladne, vendar se za fasado skrivajo druge težave kot na primer nizka samozavest, nezaupanje, epizode hude jeze, izogibanje fizičnim stikom, težka pretekla razmerja, težko izražanje čustev, grozno velika spolna želja.

Najverjetneje se razlog za strah pred intimo skriva v otroštvu oziroma v preteklih izkušnjah. Možno je, da se zaradi preteklih slabih izkušenj v razmerjih ustrašimo novih. Do te mere, da novih nismo več sposobni izpeljati, ko nam človek pride preblizu. Bojimo se zavrnitve, bojimo se, da nas bi nekdo zapustil. Vendar namesto da bi zaupali v zvezo, jo enostavno sabotiramo in zamenjujejo preteklost s sedanjostjo:

“Ena največjih težav pri sabotaži partnerskega odnosa je, da se v sedanjosti vedemo tako, kot da smo še vedno v preteklosti. Pomembno se je zavedati, da so se določene boleče stvari zgodile – nekoč! Niso več del našega vsakdana, zato jih je treba razumeti kot izkušnje.”

Ljudje, ki jih je strah se morajo tega zavedati in se odpreti, pri tem pa jih ne sme biti strah zaupati svojih težav partnerju in upati, da bodo naleteli na odprto glavo in ušesa. Če so njihove težave prehude, pa je treba poiskati pomoč pri strokovnjakih.

Zgoraj naštete so le nekatere izmed najpogostejših težav pri spolnih odnosih in partnerski intimi. Obstaja še kar nekaj drugih stanj, ki vplivajo na potek razmerja in spolnih odnosov. Pomemben vzrok odpravljanja težav in ponovnega pojava prepotenih rjuh je odkrit pogovor s partnerjem. Do takrat pa uživajte v ostalih stvareh in se ne obremenjujte preveč, seks bo že še prišel na vrsto. Počasi, ampak zagotovo. 

Viri: