Cesarjeva nova oblačila

Vsak konec sezone, medtem ko pridno izsesavam vreče, polne oblačil, da jih lahko porinem pod posteljo, razmišljam o seksu. Katera izmed oblek je bil hit poletja, redkeje, katera je bila hit zime. Objokujem vse, ki sem jih na začetku sezone z veseljem prala, a so potem žalostno obležale na dnu omare. Ni bilo dovolj toplih večerov, ni se mi dalo briti nog, bilo je prevroče in tako naprej. To se mi pogosto zgodi s kopalkami, ali lepimi večernimi oblekami, ki jih nikoli ne oblečem. Še za obisk Festivala Ljubljana se to redko zgodi. V to skupino štejem tudi perilo, ki še nikoli ni ugledalo luči sveta, saj je obstalo v originalni embalaži nekje na dnu potovalke. Čeprav vsakič opravi pot na dopust, lahko tisi rdeči prosojni komplet samo upa, da se bo dotaknil mojega telesa. 

Pete, kratke obleke, zapeljive barve in lepa koža kličejo po prebujanju hormonov. Vsaj tako je zapisano v knjigah, filmih, modnih revijah in zgodbah tistih, ki so tako na nekem dogodku ulovili ženo ali moža. Ko sem bila mlajša, sem jih kimala z največjim zadovoljstvom. Imela sem obdobja seksi oblačenja. Najbolj očiten je bil na koncu osnovne šole, ko so bile moderne krajše majice, v katerih me je vedno zeblo, in zelo široke hlače, ki pa so več kot dobro poudarile zadnjico, pas pa je bil dovolj nizek, da je bilo med majico in robom hlač ravno dovolj izpostavljene kože, da jo je sošolec, ki je sedel za tabo, lahko tiho opazoval. 

Drugo obdobje je prišlo veliko kasneje. V srednji šoli sem se oblačila veliko bolj alternativno in v omari ni bilo prostora za “seksi”. Enako je bilo na faksu. Mojo omaro so sestavljali kosi, ki bi jih lahko označili ‘doma’, ‘rock bar’, ‘nočno študentsko življenje’ in ‘družinska srečanja’. Samo za zadnje sem posegla tudi po petah. Kljub temu sem bila pri lovljenju na predstavnike nasprotnega spola precej uspešna. Šele po faksu, ko sem vstopila v “resno” življenje s službo in obveznostmi, se je moja garderoba zamenjala. Napolnile so jo oprijete večerne obleke različnih dolžin, srajce, elegantne hlače, lepi in dragi čevlji. A kaj oblečem, ko grem na koncert v bar? Majico in kavbojke. Lahko tudi kratke hlače, a te zahtevajo že preveč truda.

Šele ko mi je prvič neki moški rekel, da imam športen videz, sem se zgrozila. Takrat so na spored za nekaj časa – dokler nog nisem imela popikanih s krvjo od britja – prelevila v “dekle seksi oblek”. Vedno sem bila ponosna na svoj hrbet, ki m ga je zavidala vsaka, ki ga je imela posutega z aknami. Danes si delim njihovo usodo, saj so se na njem začeli pojavljati temni madeži in zato obleke z odprtim hrbtom redkokdaj potegnem nase. 

A pohval je bilo v mojem “seksi” obdobju več. In bila sem več kot ponosna. Znala sem se oblačiti z okusom – takim, ki odkriva ravno prav, a je telo še vedno odeto v tančico skrivnosti. To se mi je tudi vedno zdelo tisto, kar privlači, kar pušča ravno dovolj prostora za domišljijo. A roko na srce, všeč sem si bila tudi v razvlečenih majicah in bombažnih spodnjih hlačah, z razmršenimi lasmi. Ali pa morda v res bolj športni opravi – pajkicah za jogo in športni majici. Pri filmih danes vzdihujem za Givenchyjevi oblekami Audrey Hepburn, enako kot za sproščenim videzom nekega dekleta, ki se komaj skotali iz postelje. In zdi se mi, da sem osvojila oboje. 

Naučila sem se tudi, da je moj par kratkih hlač nadvse primeren za hiter seks, saj mi jih ni treba niti odpeti. Enako vse obleke in poletna krila. Zato jih imam že leta v svoji stalni zbirki. Že samo, ko jih ošvrknem s kotičkom očesa, se v meni nekaj premakne. Prikličejo mi živ spomin na vroče poletne noči in nevarne poglede.

Pravijo, da obleka naredi človeka. In res ga, odvisno od izbire. Tista, ki na koncu privlači, je samozavest, in človek je veliko bolj samozavesten, če je zadovoljen s tistim, kar vidi v ogledalu. Če se počuti udobno, če ima na sebi nekaj, kar ne kliče po popravkih vsakih pet minut. Takrat je obleka uspešna. Pri meni pa seveda tudi takrat, ko zgradi pričakovanje in vzbudi domišljijo.