Se \u0161e spomnite razvpitih knjig dr. Johna Graya, ki so jih brale vse protagonistke mnogih romanti\u010dnih komedij, ki zagovarja, da je razli\u010dnost med mo\u0161kimi in \u017eenskami naravno stanje? Pa smo si res tako razli\u010dni, kot smo razli\u010dno videti?<\/p>\n\n\n\n
Mislim, da to vpra\u0161anje pride na misel vsakemu mo\u0161kemu, ki gleda svojo partnerico, ko nori nad njim, ko spet ni prav zlo\u017eil posode v pomivalni stroj, ali vsaki \u017eenski, ko gleda mo\u0161kega, kako zvesto bere navodila za vsak bo\u017eji aparat, ki pride v hi\u0161o. <\/p>\n\n\n\n
Psiholo\u0161ke raziskave \u017ee leta potrjujejo, da so mo\u0161ki in \u017eenske razli\u010dni. \u010ce so v osemdesetih letih prej\u0161njega stoletja trdili, da sta oba spola ob rojstvu kognitivno enaka in da so star\u0161i ter dru\u017eba tisti, ki otroke vzgajajo, so psihologi v nadaljnih letih raziskav dokazali, da biolo\u0161ki faktor, ki vpliva na razlike ni ni\u010den. Dokazali so, da so nekateri biokemi\u010dni procesi zna\u010dilni za dolo\u010den spol in vplivajo na vedenje posameznika. Na primer, dve bolj razumljivi razliki nam smrtnikom sta razliki v sinapti\u010dnih vzorcih, amigdali in mo\u017eganski skorji, vendar je veliko bolj zapleteno, kot sem napisala. Ker so bili ti preizkusi narejeni na podganah, je te\u017eko zagotovo trditi, da so isti tudi pri ljudeh. <\/p>\n\n\n\n
Razlike v nevrokemiji pa so nasprotno potrdili tako na ljudeh kot na glodavcih. Tako so dokazali, da se \u017eenske in mo\u0161ke biomolekule prena\u0161ajo in procesirajo druga\u010de. Ena skupina izmed mnogih so kateholamini, med katere \u0161tejemo hormone dopamin, adrenalin in noradrenalin. Prav pri zadnjem so dokazali, da so \u017eenske veliko bolj kot mo\u0161ki odvisne od njega, ko gre za formacijo dolgoro\u010dnega \u010dustvenega spomina. Druga biomolekula, ki na oba spola lahko deluje druga\u010de, je serotonin, hormon, ki vpliva na celo vrsto procesov, kot so razpolo\u017eenje, nagrajevanje in pozornost. Tretja ve\u010dja skupina pa so opioidi, ki odigrajo svojo vlogo pri odzivu na stres in pri razmno\u017eevanju. Opioidi pri \u017eenskah imajo v amigdali, talamusu in cerebelumu vi\u0161ji potencial vezave kot pri mo\u0161kih. Po menopavzi pa se ta bistveno zmanj\u0161a. <\/p>\n\n\n\n
Na vse zgoraj napisano, na to, da sploh lahko govorimo o biolo\u0161kih razlikah med spoloma, vplivajo spolne \u017eleze. Te dolo\u010dajo spol in razlike med spoloma. Dolo\u010danje spola je v domeni genov (testisi ali jaj\u010deca), medtem ko razlike med spoloma dolo\u010dajo hormoni spolnih \u017elez (razvoj reproduktivnih organov, oblika spolovila. \u2026). Do pred kratkim je veljalo, da spol dolo\u010dajo samo hormoni, kasneje pa ugotovili, da prav tako kromosomi oziroma geni na spolnih kromosomih, ki neposredno vplivajo na mo\u017egane, dolo\u010dajo razvoj in obna\u0161anje posameznega spola.<\/p>\n\n\n\n
Dokazano je, da mo\u0161ki v glavi dalj \u010dasa premlevajo isto stvar, da so bolj\u0161i pri presojanju kotne orientacije in navigacije po kardinalnih smereh. \u017denske, po drugi strani, govorijo veliko bolj teko\u010de in si bolj\u0161e zapomnijo, kje so stvari, na orientacijskem pohodu pa bi bile \u010diste zmagovalke, \u010de bi se morali orientirati po znamenitostih in objektih. <\/p>\n\n\n\n
V eni izmed raziskav, leta 2021, so odkrili, da mo\u0161ki sprejemajo bolj ekstremne odlo\u010ditve. Posledice teh pa so lahko negativne ali pozitivne. To pomeni, da so mo\u0161ki zna\u0161li na krajnih koncih vedenjskega spektra in so ravnali ali zelo altruisti\u010dno ali zelo sebi\u010dno, so zelo zaupali ali niso sploh zaupali, so bili zelo nepo\u0161teni ali zelo po\u0161teni. Ker je raziskava dokaj nova in predvsem psiholo\u0161ka, biologije niso jemali v obzir. To vedenje so si razlagali s pomo\u010djo evolucije, saj naj bi mo\u0161ki morali odstopati od norme, da bi jih \u017eenske opazile, medtem ko to v obratni smeri ne dr\u017ei. Spet drugi trdijo, da je mo\u0161ko obna\u0161anje pogojeno dru\u017ebeno.<\/p>\n\n\n\n
Ve\u010d kot o\u010ditno je, da razmi\u0161ljamo druga\u010de, pa naj bo za to kriva evolucija, biologija, dru\u017eba, zna\u010daj, ali vse zme\u0161ano skupaj, kar je verjetno tudi najpravilneje. Morda pa je glavni krivec res prebivanje na drugih planetih, ki sta vedno odvisna drug od drugega. <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Se \u0161e spomnite razvpitih knjig dr. Johna Graya, ki so jih brale vse protagonistke mnogih romanti\u010dnih komedij, ki zagovarja, da je razli\u010dnost med mo\u0161kimi in \u017eenskami naravno stanje? Pa smo si res tako razli\u010dni, kot smo razli\u010dno videti? Mislim, da to vpra\u0161anje pride na misel vsakemu mo\u0161kemu, ki gleda svojo partnerico, ko nori nad njim,…<\/p>\n