Prvega oktobra sem po slu\u017ebi, ker mi je manjkalo nekaj stvari za sobotno kosilo, stopila v Hofer. \u010ceprav \u017ee leta vem in sem se \u0161e istega dne spomnila, da je prvi dan ozave\u0161\u010danja proti raku na dojkah, sem imela prazno glavo, vse dokler nisem \u0161la mimo police z zelenjavo in na njej zagledala \u0161ampinjonov v ro\u017enati posodici.<\/p>\n\n\n\n
So najbolj obo\u017eevan in najbolj osovra\u017een del \u017eenskega telesa. \u017denske jih opazujemo jih v ogledalu, tla\u010dimo v neudobne nedr\u010dke, poudarjamo, v najstni\u0161kih letih skrivamo, se obremenjujemo z njihovo velikostjo, z velikostjo bradavic, z neenakostjo in se prito\u017eujemo \u010dez bole\u010dine vsaki\u010d, ko smo tik pred krvavim koncem sveta. Mo\u0161ki, po drugi strani, bi bili ve\u010d kot odli\u010dni v vlogi pregledovalca. Navdu\u0161eni so, ko jih vidijo v oprijeti majici, \u0161e bolj, ko obla\u010dila odletijo. Ko jih po globokih vzdihih, kapljicah potu, premikanja blaga gor in dol, le uspe osvoboditi, se z njimi igrajo, jih stiskajo, otipavajo. O \u010dem govorim? O prsih, jo\u0161kah, cicikah.<\/p>\n\n\n\n
Oktober je mesec osve\u0161\u010danja o raku dojk in samopregledovanju. Ravno preventiva je najpomembnej\u0161i korak pri odkrivanju zgodnjih sprememb. Uvodno uro v \u0161latanje dveh izboklin smo dekleta imele pri sistematskem pregledu v prvem letniku faksa. \u010ceprav je bilo tapkanje umetne dojke zabavno, \u010dudno in pou\u010dno hkrati, je ve\u010dina na pregledovanje pozabila. Ker se morajo pregledovati vsak deseti dan po za\u010detku menstruacije in po posebnem protokolu, je stvar \u0161e toliko bolj zapletena. Kdo pa ima vsak mesec \u010das za to? Pozimi in jeseni je poleg tega \u0161e mrzlo in in misel na ledene roke, ki se bodo v naslednjih petih sekundah pribli\u017eale prsim, je odbijajo\u010da. Tako sem razmi\u0161ljala po sistematskem pregledu, vendar sem nekaj let kasneje spremenila svoje mnenje. <\/p>\n\n\n\n
Takrat je moja leva dojka strahu na ste\u017eaj odprla vrata. Nekaj na levi strani me je za\u010delo motiti. Prvi\u010d sem to opazila v tistem turbulentnem obdobju pred menstruacijo. Leva stran me je bolela bolj kot obi\u010dajno, tako zelo, da nisem mogla spati na trebuhu. Bulo sem s treso\u010dimi prsti prvi\u010d zatipala, ko sem se namakala v banji. Zdela se mi je ogromna. Ker nisem \u017eelela misliti nanjo in na morebitne te\u017eave, ki jih lahko prinese, sem se potopila pod vodo in odmislila. Verjetno je le posledica menstruacije. Vendar \u017eal ni izginila. Vedno bolj me je zajemala panika in celo med seksom sem preverjala, ali je tam. Takratnega fanta sem moledovala naj \u0161lata, stiska, karkoli. <\/p>\n\n\n\n
Moja zdravnica je specialistka za vzbujanje strahu. Ko sem mesec kasneje sle\u010dena le\u017eala pri njej na mizi, ni zatipala le ene, temve\u010d ve\u010d majhnih bulic in me pod nujno napotila na pregled v Center za bolezni dojk. \u010ceprav jim je uspelo nekoliko zni\u017eati moj pritisk, \u010de\u0161 da poznamo ve\u010d sprememb na dojkah in ve\u010dina njih ni rakava, sem nestrpno \u010dakala klic o izvidu biopsije. Negativno, ni rak. Ker naj bi bula izginila sama, niti operacija ni bila potrebna. <\/p>\n\n\n\n
Leto kasneje so pri kontrolnem pregledu ugotovili, da se bula ne kr\u010di, ampak raste, zato so me poslali na izlet na Onkolo\u0161ki in\u0161titut. \u010ce kje, sem tam spoznala grozo in hkrati voljo do \u017eivljenja. Po sedmih urah, opravljenem ultrazvoku in biopsiji, sem se nekoliko la\u017eja vra\u010dala domov in upala, da se v to moderno stavbo ne vrnem nikoli ve\u010d. <\/p>\n\n\n\n
Pa sem se. Na operacijo. \u0160e nikoli nisem bila tako sre\u010dna, ko so mi, preden so me odpeljali v najhladnej\u0161i prostor poln prijaznih ljudi, dali pomirjevalo. Niso me zmotile grozne zgodbe \u017eensk, ki so le\u017eale poleg mene, ni me motila niti misel na operacijo. Nekaj ur kasneje, ko sem se zbudila iz globokega sna, v katerem sem z medicinskimi sestrami govorila \u0161pansko, sem \u010dutila olaj\u0161anje. Izteklo se je bolje kot primeri mnogih \u017eensk, katerih diagnoza je bila rak. <\/p>\n\n\n\n
Danes so moji le\u0161niki zdravi, redkokdo celo opazi, da imam novo obrobo po spodnji strani leve bradavice. \u010ceprav ni bilo najhuj\u0161e, kar bi me lahko doletelo, mi je majhna bulica nagnala strah v kosti. Z veseljem sem se nau\u010dila tehnike samopregledovanja in \u0161latam bolj vestno kot prej. Prav tako kupujem \u0161ampinjone, tudi \u010de jih ne planiram za kosilo. <\/p>\n\n\n\n