Vsak mesec, vsak vra\u017eji mesec pride na obisk. Kot nepovabljena ta\u0161\u010da, ki dva tedna intenzivno ponavlja, da bo pri\u0161la, nato pa te kar naenkrat preseneti pred vrati. \u010ce imate mo\u0161ki ta\u0161\u010de, imamo \u017eenske eno in edino, teto s Krvavca. <\/p>\n\n\n\n
Prvi\u010d je pri\u0161la nenapovedano, ko sem bila stara deset let. Tistega dneva se spomnim, kot da bi bilo v\u010deraj. Zunaj se je pripravljalo na pomlad in \u010deprav sem se zjutraj po\u010dutila nekoliko slab\u0161e, sem \u017eelela v \u0161olo. Mama mi je kupila nov komplet in \u017ee dan prej sem ga vzela iz omare in ga prestavila na stol ob pisalni mizi, kjer je \u010dakal do jutra. Po obveznem umivanju zob in ogledovanju prvih kocin pod pazduho sem sko\u010dila iz pi\u017eame in si oblekla pripravljene svetlo modre \u017eametne hla\u010de na zvonec, belo majico in svetlo modro kosmato jopico s \u010drnimi \u010drtami. Bila mi je v\u0161e\u010d, \u0161e posebej, ker je bila prva jopica z zadrgo pri strani. <\/p>\n\n\n\n
Oblekla sem \u0161e pla\u0161\u010d, obula temno rde\u010de lakaste \u010devlje, vzela torbo in \u017ee odhitela za blok, kjer me je \u010dakala so\u0161olka in najbolj\u0161a prijateljica. Do \u0161ole sva imeli pribli\u017eno petnajst minut hoje. \u010ceprav sem prekipevala od ponosa, ker so vse so\u0161olke hvalile moja obla\u010dila, se nisem po\u010dutila v redu. Zbadalo me je v trebuhu in postajalo mi je vedno bolj slabo. Ker me je bilo strah, da me bodo poslali domov, sem raje tiho po\u010dakala do konca pouka, nato pa se s so\u0161olko pe\u0161 odpravila domov. <\/p>\n\n\n\n
Polovice stvari, ki mi jih je pripovedovala, sploh nisem sli\u0161ala. \u017delela sem se \u010dim prej ule\u010di v posteljo. Pred blokom sem se hitro poslovila in tekla domov. Ob\u010dutek sem imela, da me bo razneslo. Doma sem pozdravila mamo, ki je takrat delala \u0161e pono\u010di in se zaprla v kopalnico. Preoblekla sem se v trenirko, kaj pa ve\u0161, mogo\u010de sem se tako zredila, da me je ti\u0161\u010dal pas na novih hla\u010dah. <\/p>\n\n\n\n
A ni bilo to. Potegnila sem hla\u010de dol in se usedla na strani\u0161\u010dno \u0161koljko. Dr\u017eala sem se za trebuh in \u010dakala. \u0160ele ko sem vlekla hla\u010de nazaj nase, sem opazila. Sranje, rjav made\u017e na hla\u010dah. Moja prva misel je bila, da umiram in zajela me je panika. Kri\u010dala sem od strahu, vse dokler v kopalnico ni pri\u0161la mama. Ta pa je samo pogledala in se za\u010dela smejati. \u0160e vedno v \u0161oku, nisem vedela, kaj je narobe. Vse do tistega groznega stavka: <\/p>\n\n\n\n
“Menstruacijo si dobila.” <\/p><\/blockquote>\n\n\n\n
Padla sem v jok, misle\u010d, da bo taka moja nova resni\u010dnost. Vsak dan bom morala nositi vlo\u017eke, vsak dan bom krvavela. \u0160ele po dokaj sme\u0161nem pogovoru z mamo sem ugotovila, da bo sicer teta pri\u0161la vsak mesec, ampak bo tudi od\u0161la. Bila sem pomirjena in ni\u010d drugega si nisem \u017eelela, kot da bi spala do jutra. <\/p>\n\n\n\n
Od takrat naprej so bili moji rde\u010di dnevi v \u0161oli te\u017eava. Ker sem bila prva med so\u0161olkami (tako sklepam, glede na to, da sem bila tudi najve\u010dja med vsemi) z rednimi obiski, sem bila tiho. Ko smo se preobla\u010dile za ure telovadbe, sem se skrivala po vseh mo\u017enih strani\u0161\u010dih in nosila \u0161e boksarice \u010dez spodnje hla\u010de. Ko sem hodila na strani\u0161\u010de, sem vlo\u017eke skrivala po \u017eepih ter ne\u017eno, z ob\u010dutkom odpirala embala\u017eo, da se ne bi sli\u0161alo.<\/p>\n\n\n\n
Mesec za mesecem sem dobivala nove znake. Mozolji so se m pojavljali po celem obrazu, postajala sem vedno bolj te\u010dna, menstrualni kr\u010di pa so bili vedno huj\u0161i. Tudi v obdobju, ko je ve\u010dina mojih so\u0161olk \u017ee imela menstruacijo (takrat sem bila pri telovadbi v vrsti \u017ee zadnja, torej najmanj\u0161a), a se o tem ni govorilo, je meni grenila \u017eivljenje. Drugi dan je bilo najhuje bruhala sem na vsakem koraku, kljub Nalgesinom, ki sem jih pojedla, ni bilo ni\u010d bolj\u0161e. Razredni\u010darka me je po\u0161iljala domov \u0161e celo v srednji \u0161oli. Hormoni so se nekoliko umirili v \u010detrtem letniku gimnazije, vendar prvega in drugega dneva \u0161e vedno nisem pre\u017eivela brez tablet. <\/p>\n\n\n\n
Preizkusila sem vse, termoforje, Nalgesine, zeli\u0161\u010da, kontracepcijske tablete (tisti \u010das, ko sem jih jedla, sem bila v nebesih), celo energijske spodnje hla\u010dke. Ni\u010d, razen kemije, ni pomagalo. <\/p>\n\n\n\n
In da ne omenjam PMS-a. Takrat sem neprepoznavna, preplavijo me solze, pojavljajo se mozolji, jem Nutello na \u017elico, postanem te\u010dna in lahko bi svojo jezo stresala cel dan. Poleg tega slabo spim, se potim in zaradi bole\u010dih prsi ne morem spati na trebuhu. Tako to\u010dno vem, kdaj bo znova potrkala na vrata.<\/p>\n\n\n\n
\u010ceprav bo to zvenelo \u010dudno, sem vesela, da jo imam. Brez nje ne bi bilo dobrih in sme\u0161nih zgodb, ki povezujejo \u017eenske. Skoraj vsaki izmed nas se je \u017ee zgodilo, da je v trgovino po vlo\u017eke po\u0161iljala svoje partnerja ali o\u010deta, da se nam je ulilo med nogami, ko smo vstale iz stola med pomembnim dogodkom, da smo vsake toliko \u010dasa \u010dutile olaj\u0161anje, ko se je kon\u010dno prikazala kri med nogami.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Vsak mesec, vsak vra\u017eji mesec pride na obisk. Kot nepovabljena ta\u0161\u010da, ki dva tedna intenzivno ponavlja, da bo pri\u0161la, nato pa te kar naenkrat preseneti pred vrati. \u010ce imate mo\u0161ki ta\u0161\u010de, imamo \u017eenske eno in edino, teto s Krvavca. Prvi\u010d je pri\u0161la nenapovedano, ko sem bila stara deset let. Tistega dneva se spomnim, kot da…<\/p>\n