Preveč stresirani za seks?

V študentskih letih se mi je zdelo, da sem doživljala vrhunec stresa. Študirala sem kot zmešana, še vedno živela doma, imela svoje črno in potem modro obdobje, a nikoli ni bilo tako hudo, da bi to kakor koli vplivalo na mojo spolnost. Za nagrado pri učenju sem se celo samozadovoljevala. Zato nisem zares verjela v vpliv stresa na spolnost. Vsaj ne na mojo. Mislila sem, da lahko premikam gore, tudi če mi je hudo, ali sem pod nevzdržnim pritiskom. Niti v sanjah si takrat nisem mislila, da me bo pravi stres lopnil po glavi šele leta kasneje.

Ko sem dobila svojo prvo pravo službo, sem shajala dobro. Odkrila sem nove dimenzije in prvič v življenju sem imela denar, da sem lahko počela in si privoščila, kar si v študentskih letih nisem mogla. Dopoldne sem garala, potem pa popoldne uživala sadove svojega dela. Še vedno sem blestela v samozadovoljevanju in izkoristila sem vsako minuto tišine in miru. Z leti in napredovanjem sem nase prevzela vedno več službenih nalog, saj sem nujno potrebovala večjo plačo, da bi si lahko v najhujši rasti cen stanovanj lahko privoščila svoj prostor pod soncem. Prostor, v katerem bi imela veliko miru in časa, da bi vedno znova preizkušala igrače, ki so potrpežljivo čakale v omari. 

A pehanje je vzelo svoj davek. Ko so bili drugi na vrhu svoje življenjske energije, sem jaz občutila pomanjkanje. Ko sem se iz službe vozila domov, sem mislila samo na dolg popoldanski počitek v zavetju svoje sobe. Niti pomislila nisem na samozadovoljevanje. A prišlo je rožnato obdobje. Želja po seksu je bila ogromna. Kar naenkrat sem spet občutila spodnje nadstropje. Za nekaj časa sem bila na konju. Že od otroštva vem, da so vse zmage prelepe, da bi trajale. Čeprav sem iz vidika življenja zagotovo zmagala in uresničila svoj otroški načrt, da si bom enkrat kupila stanovanje in avto, me je kopnjenje denarja iz bančnega računa sezulo. “Ko hodiš nad oblaki, pazi na vsak svoj korak,” ali kako že gre. Premo sorazmerno je kopnela tudi moja želja po samozadovoljevanju in seksu. V njem sem uživala, ko sem ga imela, a redkokdaj sem bila pobudnica. Bolj mi je odgovarjalo spanje in stiskanje. 

Da je stres pravi uničevalec libida, sem izkusila na lastni koži. Prav mi je, kaj pa v to nisem verjela. Niso veliki stresni dogodki problem, večji problem za libido predstavlja vsakodnevni stres. In ker so moje stanovanje gradili več kot dve leti, je stres iz dneva v dan naraščal. Po moji glavi se je podila večna zgodba o zapravljanju denarja, vodenju ter pripravi na sestanke in službene poti. Prehitelo me je po levi, da nisem imela niti časa razmišljati, kako bi se ga rešila. 

Ko si pod stresom, telo čisto tiho preplavijo majhne spremembe, ki skozi lepa postanejo velik cmok. Odziv telesa na stres izzove porast hormonov kortizola in adrenalina. Ta dva pa v visokih količinah ubijeta libido. Ko stres postane kroničen, telo zmanjša pridelavo spolnih hormonov na račun kortizola, ki telo drži v pripravljenosti na najhujše. Posredno stres vpliva tudi na naše razpoloženje in beganje misli. 

Kako odpihniti stres? Izjemno težko. Nevede sem preizkusila aromaterapijo – moje stanovanje je preplavljeno z vonjem bergamotke ali svetega lesa, dihalne vaje in meditacijo pa sem v zadnjem času opustila. Ostalim stvarem, kot sta zdrava prehrana in dober spanec, se še nisem odpovedala. 

Med pisanjem tega članka sem si odgovorila na nekaj vprašanj in spoznala, da sem nevede opustila nekatere navade, ki so služile svojemu namenu. Pokopala jih je pohlepnost in večna želja po finančni varnosti in domu, ki me je porinila v pehanje zadnjih let. Počasi se vračam nazaj, a ne gre vedno vse gladko. Pestijo me glavoboli in pridejo dolga obdobja, ko bi najraje življenje preživela v objemu nekoga. Samo zaprla bi oči in se prepustila trenutku in aromaterapiji telesa poleg mene.