Srečanja z enooko kačo
Krstno srečanje z enooko kačo sem doživela pred več kot dvajsetimi leti. Moje grimase od pogledu na lulčke, bi lahko strnila v nekaj stopenjski kolaž: odprta usta in velike oči polne groze, skremžen obraz, skrivajoč se pod masko navdušenja; odprta usta, resnično veselje in pohota v očeh.
Še pred vsem tem sem se naučila, da imajo moški med nogami nekaj, kar njihovo roko privablja kot magnet. Naravnavajo, praskajo, zaspijo pred televizijo z rokami pod hlačami. Takrat se mi je to zdelo samo čudaško. Nesrečnik, ki ga je opazil otroški pogled, ko je nag tekel iz kopalnice v spalnico je bil moj oče. Takrat sem prvič videla tisto, čemur moški posvečajo toliko pozornosti. Moj obraz je okamenel od strahu in groze. Kot se za vsakega otroka spodobi, sem začasno to sliko izbrisala iz spomina in se raje posvetila igranju z lego kockami. Takrat so se mi zdele bolj zabavne kot tista čudna bingljajoča stvar.
Kot najstnica sem si hitro zapomnila, kje fante boli. Nisem jih zanalašč tolkla po občutljivem predelu, vendar se je zaradi moje štoravosti to enostavno zgodilo. Takrat sem ugotovila, da bi morala bolj paziti, ko smo se nedolžno metali po postelji in žgečkali. Žal, se je smeh večkrat izgubil v fantovskem kričanju od bolečine.
Kasneje sem to občutljivo gobo spoznala tudi v živo, od blizu. V tistem trenutku nisem vedela, ali mi bo slabo, ali se mi bo tisti stvor lahko sploh prikupil. Spomnim se, da sem se spraševala, kako imajo ljudje lahko kaj tako grdega med nogami. Morda se bo slišalo smešno, vendar sem se ga bala. Kot da bi pred sabo imela strupeno mušnico. Štrlel je pred mojim obrazom, pokončno in ponosno.
To srečanje z enooko kačo od blizu je bilo zame preveč. Lahko bi ga samo opazovala, ne pa da sem istočasno spoznala tudi oralni seks in bruhanje bele tekočine, ki mi je zlepila lase. Kljub mešanici strahu in gnusa sem se ga tistega dne lotila z žarom v očeh. Bilo mi je slabo, iz oči so se mi občasno ulile solze. Čeprav je bolj spominjalo na prizor nizkocenovnega pornografskega filma, je bila na koncu žival le ukročena.
Ko je minil prvi šok, sem ga vzljubila, vendar res počasi, korak za korakom. Tako počasi, da se mu moje ustnice celo leta niso približale. Bolj kot sam lulček, sem se ustrašila vseh komentarjev. Mislila sem, da znam, da ga obvladam. Vendar mi je že naslednji fant v vrsti uničil to predstavo. Zdelo se mi je, da goba uživa v mojem jezikanju, vendar naj temu ne bi bilo, kljub belemu ognjemetu na koncu. Bilo je preveč zob, premalo jezika, prehiter ognjemet, celo preveč posvečanja Kinder jajcem. Ste kdaj videli to čudo? Lahko bi bili vesel, da sem to sploh počela.
Takrat sem potegnila črto, odločena, da midva ne moreva biti prijatelja. Menjali so se fantje, minevala so leta, moja volja pa je ostajala trda. Priznam, da me je kljub temu zanimalo vse na njem: mušnica, žilnati bet, Kinder jajca. Bilo mi je smešno opazovati, kako razmišlja s svojo glavo, vendar premalo, da bi se spustila kaj nižje. Hitro sem se naučila tudi, da je občutljiv jokajoči fantek. “Pazi, da ga ne polomiš, pazi na zobe, otečen je, ne bo šlo.” Dviguje se in spušča, včasih trmari in se skriva, drugič se baha v vsej svoji napetosti in nagradi z ognjemetom.
Sčasoma se nisem mogla več upirati. Zrelejše razmišljanje in ščepec poguma, to je vse, kar sem potrebovala. In bilo je prekleto enostavno in zabavno. Začela sem se igrati in bilo mi je všeč. Priznam, da mi kdaj zmanjka domišljije in lagala bi, če bi rekla, da nikoli ne pomislim, ali je dovolj dobro in če so zobje dobro skriti, vendar mi napotki pomagajo. Če jih ne bi bilo, bi oba le sanjala izbruh bele lave, da bi se muka končala.
-0 Komentar-