Dober film, pojedina in spanje?

Ob prostih dnevih sanjarim. O vsem – o dobrih počitnicah, o mirnem dnevu, o dobri hrani, o tem kaj bi, če bi. Včasih pa mojem misli odplavajo na tisto, kar je bilo lepo v preteklosti in mi spomin dopušča, da dogodke prikličem nazaj. Največkrat so to mirni podaljšani vikendi ali mini dopusti nekje, kjer je prostora samo za dva in dovolj velika postelja. Ker se med bolj aktivnim valjanjem po postelji pri mojih letih prileže tudi počitek, sem razmišljala, kaj rada počnem oziroma kaj počnem, ko se orgazmi za nekaj časa iztečejo in je čas za druge stvari.

Ne govorim o navadnih dneh, ko si seks lahko privoščite doma, ko ste morda sami, ali ko otroci najdejo pot do svoje postelje in že trdno spijo. Takrat je logično, da se po posteljni aktivnosti ne prileže nič drugega kot spanje. Če je prilika za to, ko še sije sonce, pa po navadi hitimo po opravkih in se čim hitreje vrnemo v svoj ritem. Na seks vikendih obveznosti izginejo, vsaj večina njih. Seveda je potrebne nekaj organizacije in napenjanja možganov, a edina skrb, vsaj pri meni, je, kdaj bom prišla do postelje. 

Ko odpadejo skrbi in je prvih nekaj posteljnih užitkov mimo, se v meni prebudi želja po hrani. Po navadi nisem velik jedec. Rada kuham, a se za kosilo večkrat moram mentalno prisiliti, da ga spravim vase. Proti večeru je na sporedu še zelenjavni smuti, potem pa noro obiskovanje stranišča, ko iz mene teče samo voda. In tako je moj prehranjevalni dan zaključen. Ko imam vikend sprostitve, je, kot da bi se prelevila v drugo osebo, ki je ne poznam prav dobro. Po seksu se mi vedno prileže kava in cigareta, a potem je čas za napad na hladilnik. Če tam ni nič konkretnega, si želim kosila in to čim prej. Svoj drugi jaz najdem v osebi, s katero si vikend delim. Nobene lakote, nobene želje po hrani. Kako hudiča je to mogoče? Jaz pa bi lahko pojedla slona in pol. 

Še po kosilu se ne ustavim zares – takrat pride na vrsto še nekaj sladkega in kava. Ko je moj želodec več kot poln, sem dobra samo še za posteljo in televizijo. Redkokdaj mi ustreza gledati kakšen film s tematiko, ki je daleč od komične. Čeprav je seznam filmov, ki bi jih rada videla, vsako leto daljši, po njih redkokdaj posežem na takem dopustu. Kot da bi seks izbrisal iz moje glave vso pamet in svoje nevrone lahko uporabim samo za neumne resničnostne serije in komedije. Če na nobenem od programov ali predvajalnikov ne najdem Ameriške pite, vedno zmaga hrvaška Večerja za pet. Sledi epizoda za epizodo, posteljo pa stresata smeh in zgražanje. Včasih tudi nad samim sabo, ko se oglasi tisti samokritični nevron. Na srečo ga je ob takih koncih tedna lahko utišati.

Kuharske oddaje me znova izlakotnijo. Če se je serija vmes prekinila za kakšno uro in pol, da so se nekoliko potresle postelje letve, pa imam sploh občutek, da v mojem trebuhu zeva ogromna praznina. Takrat je čas za ostanke in ponovno ropanje hladilnika. Salame, kruh in po možnosti sladoled so vedno najboljša izbira. Ko se spet vrnem v posteljo, je čas, da se ponovno zbudi televizija. Tam, kjer sva ostala. Medtem ko dogajanje postaja vedno bolj napeto, se vame z vsakim vdihom naseljuje želja po spanju. Zehanje postaja vedno pogostejše, vse dokler ne snamem očal s pojasnilom “ne, ne bom zaspala, še gledam”, čeprav je slika vedno bolj spackana, mojo glavo pa že naseljujejo sladke, brezskrbne sanje. 

Seveda se pretirano hranjenje odrazi v jutru naslednjega dne. A kaj, ko mi je popolnoma vseeno. Na sporedu je še en dan, ko mi ni treba delati nič, ko je cel dan podrejen mojemu užitku – tistem posteljnem kot serijam, hrani in neskončno dolgem govorjenju.