Ob koncu delovnega dne sem si naredila ve\u010derjo, si pripravila odejo, se udobno namestila na kav\u010d in s pri\u010dakovanjem zrla v ekran. Na sporedu je bila namre\u010d ena izmed mnogih resni\u010dnostnih oddaj, v kateri se horda \u017eensk poteguje za mo\u0161kega. \u010cesa bolj neumnega \u0161e nisem videla, vendar so me prizori vsaki\u010d pritegnili k spremljanju. Ob gledanju njihovih pustih, suhoparnih zmenkov, sem se trudila spomniti svojih. <\/p>\n\n\n\n
Vem, da jih je bilo malo in da niti pribli\u017eno niso bili tako luksuzni, kot so jih kazali na televiziji. Nikoli se nisem udele\u017eila hitrih zmenkov, kot jih prikazujejo ameri\u0161ki filmi, ali zmenkov na slepo, kot je to popularno danes. V vsem tem sem slaba. V resnici me \u017ee misel na to naredi \u017eiv\u010dno. Vendar to ne pomeni, da se jih kot najstnica nisem tiho veselila. <\/p>\n\n\n\n
Med zmenke ne \u0161tejem tistih dr\u017eanj za roke v vrtcu in igranja s fantkom iz skupine Medvedki. To dru\u017eenje se je po pri\u010devanju moje mame kon\u010dalo bolj klavrno – ker mi ni dal svoje kanglice, sem ga nalomila z lopatko. \u010cisto pravi prvi zmenek, ki se ga spomnim, se je zgodil v prvem letniku srednje \u0161ole. S fantom, ki mi je bil blazno v\u0161e\u010d, sem se dru\u017eila \u017ee kar nekaj \u010dasa, vendar sva bila vedno obdana s prijatelji. Nikoli me ni \u017eelel pospremiti domov, nikoli ni \u017eelel ostati sam z mano, zato sem po tiho \u017ee za\u010dela obupavati. Ali bi ga morala jaz povabiti na zmenek? O, ne, to pa ne! Nikoli in nikdar. <\/p>\n\n\n\n
\u010cez nekaj dni je zazvonil telefon. Presene\u010dena in navdu\u0161ena sem bila, ko sem na ekranu videla njegovo ime in sporo\u010dilo. Ja, povabil me je na \u010disto pravi zmenek, v petek zve\u010der ob sedmih. Takrat ravno nisem veliko dala na svoj videz, vedno sem nosila kavbojke, kratke majice in all starke (danes bi obveljala za hipsterko), zato se tudi takrat nisem zadr\u017eevala pred ogledalom. Kljub temu me je cel petek stiskalo v \u017eelodcu. Ko sva se sre\u010dala na hodniku, sem zajecljala v pozdrav in odhitela mimo. Doma sem bila sitna, hodila sem iz sobe v sobo, gledala v svojo omaro. \u0160e sama sebe nisem prepoznala. Petnajst do sedmih sem se odpravila proti lokalu, v katerem sva bila zmenjena – v \u017ee znanih \u0161portnih copatih, kavbojkah in majici. <\/p>\n\n\n\n
Ko sva se sre\u010dala pred vhodom, sem opazila, da je sam \u0161e nekoliko bolj \u017eiv\u010den kot jaz. Pokadila sva v ti\u0161ini in potem poiskala prosto mizo. Po drugem \u010daju je ozra\u010dje postalo bolj spro\u0161\u010deno. Brez velikega napora sva prebrodila tri ure zmenka in se odlo\u010dila, da se dobiva \u0161e kdaj. Mislim, da sva se po naslednjem \u017ee dr\u017eala za roke, ko sva na sprehod peljala psa. <\/p>\n\n\n\n
Dve leti kasneje sem do\u017eivela svoj drugi zmenek, ki ga te\u017eko primerjam s prvim. V glavi naj bi imeli \u017ee nekaj ve\u010d soli, zato je bil tudi ta zmenek ‘odraslej\u0161i’. Tudi s tem fantom sem se \u017ee prej sre\u010devala s skupnimi prijatelji in vsi smo bili po malem zaljubljeni vanj. Bil je razgledan in nekoliko \u010duda\u0161ki, kar ga je delalo \u0161e bolj privla\u010dnega. Ne spomnim se, kako se je zgodil najin prvi zmenek. Vem le, da ga nisem klicala jaz. Bolj mi je v glavi ostal tisti ve\u010der. Bila sem bolj spro\u0161\u010dena, pripravljala in urejala se nisem prav dolgo: tu\u0161, sve\u017ea obla\u010dila, umiti lasje, nekaj maskare, pudra in \u0161minke. Dobila sva se pod mostom, v kanjonu reke Kokre. Pri\u010dakal me je z litrom vina in knjigo. \u0160la sva se ‘klo\u0161arja-intelektualca’, ki sta se v hladni no\u010di grela z najcenej\u0161im vinom. <\/p>\n\n\n\n
Zmenek se ni za\u010del slabo, veliko sva se pogovarjala in \u0161e ve\u010d pila. Potem pa je odprl knjigo. \u0160e huje, bila je zbirka pesmi. S \u010dim sem si to zaslu\u017eila? Poezije res ne maram, polovice niti ne razumem. Sledil je pogovor o metaforah, o rimah in podobno (tega sem se spomnila kasneje, ko sem \u017ee sedela v predavalnici Filozofske fakultete in poslu\u0161ala predavanje Borisa A. Novaka). Skoraj sem zaspala, vendar se mi je fant smilil. Nisem mu \u017eelela pokvariti scenarija prvega zmenka in pri\u010dakovala sem, da se bo na koncu zgodil tisti poljub, ki bi zape\u010datil najino usodo para. In res se je. V tistem trenutku sem pozabila na poezijo, na mraz, na cel svet. <\/p>\n\n\n\n
To sta edina dva zmenka, ki sem se ju spomnila med gledanjem \u0161ova. Predramili so me \u017eenski glasovi. Dve sta se prerekali, katera je imela bolj\u0161i zmenek z istim izbrancem. Zavila sem z o\u010dmi, si rekla, da tega ne potrebujem, popila preostanek \u010daja, vstala in od\u0161la v posteljo. <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ob koncu delovnega dne sem si naredila ve\u010derjo, si pripravila odejo, se udobno namestila na kav\u010d in s pri\u010dakovanjem zrla v ekran. Na sporedu je bila namre\u010d ena izmed mnogih resni\u010dnostnih oddaj, v kateri se horda \u017eensk poteguje za mo\u0161kega. \u010cesa bolj neumnega \u0161e nisem videla, vendar so me prizori vsaki\u010d pritegnili k spremljanju. Ob…<\/p>\n